Kdo bo izgubil in kdo pridobil po koncu vojne banan?

Evropska unija je največja svetovna uvoznica banan. Države EU namreč proizvedejo le desetino vseh banan, ki jih pojedo evropski potrošniki, zato je razumljivo, da se izvozniki banan iz Afrike in njihovi konkurenti iz Latinske Amerike trdo borijo za svoje deleže na evropskem trgu banan. Poslanci so nedavno potrdili sporazum, ki bo velikim multinacionalkam olajšal vstop nanj, pri čemer so opozorili, da bo to ogrozilo prihodke malih pridelovalcev banan iz Afrike in Karibov.

Banane, ki jih pridelajo slednji, namreč uživajo brezcarinski dostop na evropski trg, medtem ko so banane iz Latinske Amerike, kjer je pridelava pretežno v rokah velikih ameriških multinacionalk, v tem trenutku ocarinjene po stopnji 176 evrov za tono.

Takšna ureditev evropskega trga banan izvira iz posebnega odnosa med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika (t.i. skupina ACP). Te imajo z EU sklenjene sporazume, katerih cilj je spodbuditi gospodarski in politični razvoj, pri čemer so za nekatere članice skupine ACP banane pomemben izvozni produkt. Če afriški in  karibski pridelovalci za vstop na evropski trg ne rabijo plačati carine, to pomeni, da lahko bolj uspešno tekmujejo s pridelovalci iz držav, ki niso oproščene carinskih dajatev.

Vojna zaradi banan

Države Latinske Amerike so se skupaj z ZDA zaradi takšne diskriminacije že v sredini 1990ih pritožile pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Ta je dala prav tožnikom, nakar so ZDA uvedle povračilne carine na nekatere evropske izdelke.  

Evropska komisija je konec leta 2009 nato končno uspela najti skupen jezik z latinskoameriškimi izvoznicami banan in ZDA, s katerimi se je v zameno za opustitev tožb pred WTO dogovorila za postopno znižanje carin na banane iz današnjih 176 evrov na tono na 114 evrov na tono leta 2017.

V skladu z Lizbonsko pogodbo mora ta sporazum potrditi tudi Evropski parlament. Člani odbora Evropskega parlamenta za zunanjo trgovino so ga potrdili prejšnji teden (poročevalka je bila italijanska socialistka Francesca Balzani), pri čemer pa so opozorili na nekatere pomanjkljivosti.

Kaj bo z majhnimi pridelovalci?

Čeprav se bodo zaradi znižanja carin banane verjetno pocenile, pa to ni nobena tolažba za majhne afriške in karibske kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo banan. Nižje carine za banane iz Gvatemale, Hondurasa, Peruja in drugih latinskoameriških držav bi lahko izpodrinile banane iz držav ACP, kar bo udarilo po dohodku majhnih kmetov, so opozarili poslanci.

Bodo pa se znižanja carin veselile ameriške multinacionalke kot Dole in Chiquita, ki nadzorujejo večino pridelave banan v Latinski Ameriki. Nekateri poslanci so ob tem pozvali k spoštovanju delavskih in okoljskih standardov, ki jih po mnenju kritikov omenjena podjetja v Latinski Ameriki ne spoštujejo dovolj.  

Države ACP si lahko od EU obetajo pomoč v višini 200 milijonov evrov, ki bo namenjena prilagoditvi novim tržnim razmeram, v katerih je pričakovati, da bodo afriški in karibski pridelovalci izgubili na račun latinskoameriških. Kljub temu pa so poslanci Zelenih in Združene levice glasovali proti sporazumu.

Dodatne informacije

• Vojna banan gre h koncu (tiskovno sporočilo)
• Resolucija Parlamenta k sklenitvi sporazuma o bananah
• (odpre se na novem zavihku) UNCTAD o trgu banan
• (odpre se na novem zavihku) Razvojno sodelovanje med EU in državami ACP

Banane

• z rižem in žitom v vrhu najbolj pomembnih vrst hrane
• dober vir viraminov A, B6 in C, brez maščob, bogata z vlakninami
• Indija in Brazilija pridelata tretjino vseh banan na svetu
• izvozi se le 20 odstotkov vsega pridelka
• EU največji izvoznik, Latinska Amerika največji izvoznik
• EU kupila 5.4 milijona ton banan: 72,5 odstotkov iz Latinske Amerike, 17 odstotkov iz držav ACP